It is a new day

Čudovit dan pred mano, komaj čakam!!:) Odhajam po štacunah kupiti blago imam veliko luškanih domačih nalog, veliko risanja kaj bi človek se hotel bolšega:))

feling orange

Ze kar nekaj časa nazaj sem na svojo pisalno mizo položila velik oranžen šeleshamer. Barva v celotnem prostoru se je v hipu spremenila, neverjetno kako to seva:)) Občutek je božanski, prej sem imela zelenega bilo mi je všeč vendar je ta oranžna, ziva in jasna tako čudovita da se ne da povedati...zadnje tri mesece me ze drži in tudi na splošno opazam, da se zelo pojavlja v modnih gevijah točno ta- moja iz moje pisalne mize:)

Verjamem, da smo ljudje povezani. Velikokrat začutim kaj prihaja kaj bo naslednje to tudi vsem povem in res se zgodi včasih prav zelo natančno!:)

Karkoli narediš, pa naj bo to še tako na skrivnem se izrazi, se stopnjuje kot valovčki, valovi prek vsega sveta.

Tu ni ničesar da bi rekli- naredil sem brez efekta. Vsaka misel ima efekt. Povzroči verižno reakcijo. Ničesar ne moremo narediti da to nebi povzročilo nekega valovanja.

Moji rdeči lasje

Niso ravno rdeči, tudi kostanjevi ne nekako rahlo vlečejo med kostanjevo in vijolično. Barva mi je všeč, nujno sem potrebovala malo spremembe. S casom se naveličam ene in iste barve in nekako se sploh nočem vec gledati v ogledalo, ker natančno vem kakšna sem in takrat je čas za preobrazbo:))

Viii jutri moj prvi dan faksa, kako lepo je vedeti da nekaj delaš ker ob tem uživaš...:))) Da nimaš tistega občutka, da delaš ker moraš :)

Čudovit dan

Jesen je. Popolna resnica je tudi, da imamo najlepše drevo daleč naokrog. Sedeti pod njem je strasanski užitek, saj ima človek občutek da mu je v enem hipu zagorelo nebo nad glavo:)

Listje drevesa je zelo lepo rumeno do rdeče in tudi zeleno...redko vidim tako lepo drevo...
Veje se sklanjajo in ognjeno listje nežno valovi vse naokrog mojih ušes in se vzpne v višave, visoko kot ogromen ognjen vulkan:)

Trenutno je vse pri meni v teh barvah še celo lase si nameravam pobarvati na kostanjevo.

Za današnji navdih sem si vzela Sonio Rikyel. Zakaj? Njena oblačila so čudovitih barv-kot moje drevo:) in iz njih veje neka simpatičnost ter veselje. Všeč so mi širša oblačila, ki ne stiskajo telesa in delujejo slobodno. Povdarek je na dobrem počutju. Kolekcija nekako sporoča da je pomembno kaj si mi mislimo o nas -ne kaj si drugi in da se dobro počutimo. Tudi sama mislim, da je to najpomembnejše, predvsem veliko rumene in nasmešek na usta ne zato da bi ga zaigrali temveč- ker smo usmerjeni v pozitivno, v lepo in v ognjeno lepoto prelivajočega se življenja.

O modnem dnevniku in Pradi

Morda izgleda malo čudno, da ne pišem samo o modi. Vendar gledano iz mojega stališča je moda v vsemu kar nas obkroža.

Temu se rece tudi navdih. Vseeno zelo redno pregledujem modne kolekcije in spet me je prijelo da bi pisala o tem. Sedaj ravno prihajajo nove in od vsega kar sem pregledala me je resnično fascinirala Prada: Spring 2011 RTW.
Všeč mi je kombinacija čistih linij, se pravi ravnih črt in vitičastih vzorcev, ki me spominjajo na obdobje secesije. Zelo sveže pa delujejo tudi odstekana okrogla očala ter povežejo starinsko z prihodnostjo. Gre za nadvse prisrcno kombinacijo tiste otroške risbe in strogega pristopa, revija je zasnovana na kontrastih zdi se mi da sporoča, bodimo natančni zavzeti in hkrati tudi spontani in neobremenjeni. Točno to se mi je motalo po glavi ze dolgo...
Kolekcija deluje hipnotično, ker je toliko črt in spiral te pa hipnotizirajo:) Za čudovit kontrast ki nas kar vrze iz hipnoze pa so srajce z vzorci banan in drugimi vijugastimi potiski. Kolekcija nas torej hipnotizira in drami in je resnično dovršena.
Zelo mi je padla v oči živo modra kreacija z oranžno kosmatinko:)
Všeč mi je njena cistost trenutno me zelo privlačijo jasne florescentne barve in čisto skorajda laboratorisko okolje, všeč mi je da ima barva veliko prostora.

Na prvi fotki je Valerija, sedaj jo vidim ze skoraj v čisto vsaki znani reviji:)

Working like

V življenju je zelo pomemje ko se končuje bno, da si izberemo, da bomo delali to kar nam je všeč. Veliko ljudem pa to ni tako logično. Nekateri vpišejo, to, kar se jim zdi, da bo kasneje donosno in jim bo prineslo neko materialno blaginjo. Še več pa je takih, ki ne razmišljajo o tem kaj jim je všeč. Po končani srednji šoli se nekako na hitro nekam vpišejo. Velikokrat je za to kriva slaba informiranost. Sama mislim, da bi bilo super ce bi v srednje šole uvedli neko -izobrazevanje o poklicih. Ker slaba informiranost povzroči da imajo kasneje delodajalci vse polno takih ki so sicer koncali srednjo šolo vendar v poklicu ne uživajo. Posledično ni nobene motivacije in dela se samo zaradi denarja, ki ga tudi ni toliko ker ni užitka. Denar pride z užitkom, motivacijo zanosom ali kot nekateri temu pravijo delovno vnemo. Mislim, da je obdobje ko se končuje srednja šola oz. leta v katerih se nahajajo mladi ravno tako da je to čas preizkušanja in okušanja sveta...in odločanja kaj imamo radi. Vesela sem da sem si jas vzela malo premora umes in razmišljala.

Bliža se zima in šivam zimske hlače . Zepe za roke- tiste ob pasu - sem izdelala iz žameta in so tako čudoviti, topli in kar božajo roke:))

na faks:))!

Prejšnje leto sem bila ob tem času vpisana na proizvodnjo tekstilij in oblačil. Sedaj sem na oblikovanju:)) Tako bom rekla sem tako zelo srecna da se preprosto ne da izmeriti...delala bom dan in noč in točnoo to je to kar si želim delati čudovito, prekrasno fascinantno sansko...in dogaja se meni jes!!:))

Zgodovina grdote- Umberto Eco

Ravno berem in je fantastična knjiga res vredno spoštovanja do pisca, ki je na zelo lep nacin obrazložil ...všeč mi je ker je v knjigi vse polno citatov znanih osebnosti, ki so govorile na temo grdega. Spominjam se kakon sem nekega dne ko sem se sprehajala mimo otroškega igrišča in mimo garaž...nekje v mestu razmišljala kako pomembno je da je oboje grdo, lepo...ubistvu je težko določiti nekaj za grdo sama nikoli ne delam tega, da bi rekla to je grdo ali brez smisla vse ima smisel ni lepote brez druge strani, ker je ubistvu vse lepo. Svet pa je vsekakor takšen, kot si ga zamišljamo, oz ga ustvarimo.

Sliko je naslikal Hieronimus Bosch, ki je eden mojih najljubših slikarjev, ker zna čudovito prikazati pravljični ali svet sanj. Kljub temu, da si rečemo ko vidimo njegove slike aha - to je pravljica ni res:) nekako se nam zazdi da je to vseeno res in ko še enkrat pogledamo dobimo občutek kot da bi bila nekakšna resnica, ki se skriva pod plastjo materije. Nekaj s čimer se mora soočiti vsak clovek.