Kaj narediti ko smo depresivni?

Mnogi članki govorijo o tem, kako se moramo znebiti depresije. Pogosto slišimo, kako je depresija škodljiva, kako se ni dobro izpostavljati stresu...prvi vzrok smrti itd.

Po mojih izkušnjah je najboljše, da se sprejmemo takšne kot smo. Na primer zgodi se nekaj groznega in namesto, da bi si rekli- sedaj se moram znebiti depresije, pomislimo: Sprejemam se točno takšnega kot sem. Nič ni narobe s to situacijo, še vedno imam streho nad glavo nisem lačen, sem zdrav sem živ...in četudi sem trenutno depresiven jutri je nov dan.


Sama sem preizkušala številne pristope, in nadvse zanimivo mi je, da vse stravi, ki se jih poizkušamo znebiti postanejo še večje. To, da jim posvečamo misli jih dela večje.

Naša dolžnost je da skrbimo za svoje počutje. Zato se mi zdi tako zelo lepo, da znamo razmišljati vzpodbudno ali, da opazimo lepe stvari, ki smo jih naredili v življenju.

Celoten proces depresije je podoben možganskim celicam, ki so sestavljena iz med seboj povezanih in bogato razvejanih celic. Ko razmišljamo o določeni stvari se krepijo določene povezave druge pa zakrnijo. Isto je z potmi po katerih hodijo ljudje so široke poti, ožje in ozke in je skoraj neprehodna džungla. Misli, ki jih pogosto vrtimo v glavi npr. Depresiven sem, nevem kaj naj....povzročijo da postanejo določene povezave zelo močne in več kot ponavljamo bolj verjamemo bolj intenzivno občutimo...vendar je na srečo tako tudi z pozitivnimi mislimi, bolj kot jih premišljujemo bolj kot smo hvaležni bolj, ko uživamo vsak dan, lažje uživamo in počutimo se mnogo bolje.

Če povzamem, dobro je da se ne borimo proti negativnim mislim, ne poizkusimo odstraniti depresije, temveč večkrat razmišljamo pozitivno, večkrat težimo k temu, da bi se kar najboljše počutili, večkrat rečemo da smo hvaležni. Pridejo črni oblaki, dobro- tudi malo drame ne škodi, to dela življenje pestro saj drugače bi bilo dolgočasno...in vem da zmorem, sem sposoben itd. Spremembe so neopisljive!!!

Žarek sonca in prvi zvončki

V tem času se je zgodilo marsikaj, diplomirala sem iz modnega oblikovanja. Sedaj pa imam toliko časa, da se lahko malo posvetim razumevanju svojih interesov. To se mi zdi zelo pomembno za vsakega človeka, da ve kaj je in da se v ničemer ne omejuje. V življenju sem opazila, da vedno lahko najdemo tisto nekaj- negativnega. Na faksu nisem imela časa zase in učila sem se kot nora,rezultat- nezadovoljstvo nisem mogla delati ničesar po svoje in takšna zgodba se lahko kar odvija in odvija, dejansko izgleda kot da se zamenjajo samo figure. Potem pride diploma in kar na enkrat ugotoviš, da si brezposelen?? Skratka to kar hočem povedati je, da se lahko vedno osrtedotočamo na cel kup groznih stvari ali pa se fokusiramo na kaj bolj prijetnega npr, zunaj je prelepa pomlad, pred mojim oknom raste čudovito drevo in po njem skačejo ptički, nič mi ne manjka, še vedno ustvarjam, potapljam se v prelep čudežni svet, trenutno izdelujem puhasto preprogo...povsem me je impresioniral stil stanovanj, na spodnjih slikicah.

Obožujem barvitost in pozitivno energijo in te preprogice so kot naboj pozitivne energije. Postopek izdelave je zelo počasen. Dejansko gre kocinica za kocinico... vendar je delo zabavno in meditativno.
Da ne bo pomote moj cijl ni, da bi se znebila vseh negativnih stvari. Sedaj že tri mesece zavestno opazujem lepe stvari v življenju in počutim se veliko boljše. Mislim, da gre pri življenju zlasti za to, da smo zadovoljni v tem trenutku. Na spodnji slikici sem jast in izdelujem svojo letečo preprogo.

Vsak dan se zgodi kaj nenavadnega. Pričela sem tudi gojiti Šitake in to me je čisto potegnilo!
Najprej sva z mamo v avtu "lovili" debla po okolici ljubljane. Vsakič ko sva videli kakega kmeta z debli sva se ustavili in jast sem povedala da bi rabila za gojenje gob...:))

Ko smo imeli doma že celo drvarnico smo začeli vrtati luknjice, v luknjice smo dali čepke z sporami gob in jih zalili z voskom zdaj pa čakam kaj bo.