Po mojih izkušnjah je najboljše, da se sprejmemo takšne kot smo. Na primer zgodi se nekaj groznega in namesto, da bi si rekli- sedaj se moram znebiti depresije, pomislimo: Sprejemam se točno takšnega kot sem. Nič ni narobe s to situacijo, še vedno imam streho nad glavo nisem lačen, sem zdrav sem živ...in četudi sem trenutno depresiven jutri je nov dan.
Sama sem preizkušala številne pristope, in nadvse zanimivo mi je, da vse stravi, ki se jih poizkušamo znebiti postanejo še večje. To, da jim posvečamo misli jih dela večje.
Naša dolžnost je da skrbimo za svoje počutje. Zato se mi zdi tako zelo lepo, da znamo razmišljati vzpodbudno ali, da opazimo lepe stvari, ki smo jih naredili v življenju.
Celoten proces depresije je podoben možganskim celicam, ki so sestavljena iz med seboj povezanih in bogato razvejanih celic. Ko razmišljamo o določeni stvari se krepijo določene povezave druge pa zakrnijo. Isto je z potmi po katerih hodijo ljudje so široke poti, ožje in ozke in je skoraj neprehodna džungla. Misli, ki jih pogosto vrtimo v glavi npr. Depresiven sem, nevem kaj naj....povzročijo da postanejo določene povezave zelo močne in več kot ponavljamo bolj verjamemo bolj intenzivno občutimo...vendar je na srečo tako tudi z pozitivnimi mislimi, bolj kot jih premišljujemo bolj kot smo hvaležni bolj, ko uživamo vsak dan, lažje uživamo in počutimo se mnogo bolje.
Če povzamem, dobro je da se ne borimo proti negativnim mislim, ne poizkusimo odstraniti depresije, temveč večkrat razmišljamo pozitivno, večkrat težimo k temu, da bi se kar najboljše počutili, večkrat rečemo da smo hvaležni. Pridejo črni oblaki, dobro- tudi malo drame ne škodi, to dela življenje pestro saj drugače bi bilo dolgočasno...in vem da zmorem, sem sposoben itd. Spremembe so neopisljive!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar