Kaj narediti ko smo depresivni?

Mnogi članki govorijo o tem, kako se moramo znebiti depresije. Pogosto slišimo, kako je depresija škodljiva, kako se ni dobro izpostavljati stresu...prvi vzrok smrti itd.

Po mojih izkušnjah je najboljše, da se sprejmemo takšne kot smo. Na primer zgodi se nekaj groznega in namesto, da bi si rekli- sedaj se moram znebiti depresije, pomislimo: Sprejemam se točno takšnega kot sem. Nič ni narobe s to situacijo, še vedno imam streho nad glavo nisem lačen, sem zdrav sem živ...in četudi sem trenutno depresiven jutri je nov dan.


Sama sem preizkušala številne pristope, in nadvse zanimivo mi je, da vse stravi, ki se jih poizkušamo znebiti postanejo še večje. To, da jim posvečamo misli jih dela večje.

Naša dolžnost je da skrbimo za svoje počutje. Zato se mi zdi tako zelo lepo, da znamo razmišljati vzpodbudno ali, da opazimo lepe stvari, ki smo jih naredili v življenju.

Celoten proces depresije je podoben možganskim celicam, ki so sestavljena iz med seboj povezanih in bogato razvejanih celic. Ko razmišljamo o določeni stvari se krepijo določene povezave druge pa zakrnijo. Isto je z potmi po katerih hodijo ljudje so široke poti, ožje in ozke in je skoraj neprehodna džungla. Misli, ki jih pogosto vrtimo v glavi npr. Depresiven sem, nevem kaj naj....povzročijo da postanejo določene povezave zelo močne in več kot ponavljamo bolj verjamemo bolj intenzivno občutimo...vendar je na srečo tako tudi z pozitivnimi mislimi, bolj kot jih premišljujemo bolj kot smo hvaležni bolj, ko uživamo vsak dan, lažje uživamo in počutimo se mnogo bolje.

Če povzamem, dobro je da se ne borimo proti negativnim mislim, ne poizkusimo odstraniti depresije, temveč večkrat razmišljamo pozitivno, večkrat težimo k temu, da bi se kar najboljše počutili, večkrat rečemo da smo hvaležni. Pridejo črni oblaki, dobro- tudi malo drame ne škodi, to dela življenje pestro saj drugače bi bilo dolgočasno...in vem da zmorem, sem sposoben itd. Spremembe so neopisljive!!!

Žarek sonca in prvi zvončki

V tem času se je zgodilo marsikaj, diplomirala sem iz modnega oblikovanja. Sedaj pa imam toliko časa, da se lahko malo posvetim razumevanju svojih interesov. To se mi zdi zelo pomembno za vsakega človeka, da ve kaj je in da se v ničemer ne omejuje. V življenju sem opazila, da vedno lahko najdemo tisto nekaj- negativnega. Na faksu nisem imela časa zase in učila sem se kot nora,rezultat- nezadovoljstvo nisem mogla delati ničesar po svoje in takšna zgodba se lahko kar odvija in odvija, dejansko izgleda kot da se zamenjajo samo figure. Potem pride diploma in kar na enkrat ugotoviš, da si brezposelen?? Skratka to kar hočem povedati je, da se lahko vedno osrtedotočamo na cel kup groznih stvari ali pa se fokusiramo na kaj bolj prijetnega npr, zunaj je prelepa pomlad, pred mojim oknom raste čudovito drevo in po njem skačejo ptički, nič mi ne manjka, še vedno ustvarjam, potapljam se v prelep čudežni svet, trenutno izdelujem puhasto preprogo...povsem me je impresioniral stil stanovanj, na spodnjih slikicah.

Obožujem barvitost in pozitivno energijo in te preprogice so kot naboj pozitivne energije. Postopek izdelave je zelo počasen. Dejansko gre kocinica za kocinico... vendar je delo zabavno in meditativno.
Da ne bo pomote moj cijl ni, da bi se znebila vseh negativnih stvari. Sedaj že tri mesece zavestno opazujem lepe stvari v življenju in počutim se veliko boljše. Mislim, da gre pri življenju zlasti za to, da smo zadovoljni v tem trenutku. Na spodnji slikici sem jast in izdelujem svojo letečo preprogo.

Vsak dan se zgodi kaj nenavadnega. Pričela sem tudi gojiti Šitake in to me je čisto potegnilo!
Najprej sva z mamo v avtu "lovili" debla po okolici ljubljane. Vsakič ko sva videli kakega kmeta z debli sva se ustavili in jast sem povedala da bi rabila za gojenje gob...:))

Ko smo imeli doma že celo drvarnico smo začeli vrtati luknjice, v luknjice smo dali čepke z sporami gob in jih zalili z voskom zdaj pa čakam kaj bo.

minimalno ...:)

Sem na Ntf-ju in ustvarjam, kako lepo! Gre mi zelo dobro naredila sem že veliko oblek strašansko uživan v šivanju in teh stvareh. Velikokrat sploh ne morem nehati in delam tisto obleko dokler ni narejena res smešno:) moram jo poizkusiti jo primerjati kombinirati, vseč mi je da vse teče da se premika da delaš in da narediš veliko luštnih stvari. Največ delam z volnenimi materiali, ker je zima in ker je volna tako prijetna na otip. Strašansko uživam ko delam z rokami se lepše pa je da delam z blagom, da štrikam režem in se izgubljam v prijetni mehkobi.

It is a new day

Čudovit dan pred mano, komaj čakam!!:) Odhajam po štacunah kupiti blago imam veliko luškanih domačih nalog, veliko risanja kaj bi človek se hotel bolšega:))

feling orange

Ze kar nekaj časa nazaj sem na svojo pisalno mizo položila velik oranžen šeleshamer. Barva v celotnem prostoru se je v hipu spremenila, neverjetno kako to seva:)) Občutek je božanski, prej sem imela zelenega bilo mi je všeč vendar je ta oranžna, ziva in jasna tako čudovita da se ne da povedati...zadnje tri mesece me ze drži in tudi na splošno opazam, da se zelo pojavlja v modnih gevijah točno ta- moja iz moje pisalne mize:)

Verjamem, da smo ljudje povezani. Velikokrat začutim kaj prihaja kaj bo naslednje to tudi vsem povem in res se zgodi včasih prav zelo natančno!:)

Karkoli narediš, pa naj bo to še tako na skrivnem se izrazi, se stopnjuje kot valovčki, valovi prek vsega sveta.

Tu ni ničesar da bi rekli- naredil sem brez efekta. Vsaka misel ima efekt. Povzroči verižno reakcijo. Ničesar ne moremo narediti da to nebi povzročilo nekega valovanja.

Moji rdeči lasje

Niso ravno rdeči, tudi kostanjevi ne nekako rahlo vlečejo med kostanjevo in vijolično. Barva mi je všeč, nujno sem potrebovala malo spremembe. S casom se naveličam ene in iste barve in nekako se sploh nočem vec gledati v ogledalo, ker natančno vem kakšna sem in takrat je čas za preobrazbo:))

Viii jutri moj prvi dan faksa, kako lepo je vedeti da nekaj delaš ker ob tem uživaš...:))) Da nimaš tistega občutka, da delaš ker moraš :)

Čudovit dan

Jesen je. Popolna resnica je tudi, da imamo najlepše drevo daleč naokrog. Sedeti pod njem je strasanski užitek, saj ima človek občutek da mu je v enem hipu zagorelo nebo nad glavo:)

Listje drevesa je zelo lepo rumeno do rdeče in tudi zeleno...redko vidim tako lepo drevo...
Veje se sklanjajo in ognjeno listje nežno valovi vse naokrog mojih ušes in se vzpne v višave, visoko kot ogromen ognjen vulkan:)

Trenutno je vse pri meni v teh barvah še celo lase si nameravam pobarvati na kostanjevo.

Za današnji navdih sem si vzela Sonio Rikyel. Zakaj? Njena oblačila so čudovitih barv-kot moje drevo:) in iz njih veje neka simpatičnost ter veselje. Všeč so mi širša oblačila, ki ne stiskajo telesa in delujejo slobodno. Povdarek je na dobrem počutju. Kolekcija nekako sporoča da je pomembno kaj si mi mislimo o nas -ne kaj si drugi in da se dobro počutimo. Tudi sama mislim, da je to najpomembnejše, predvsem veliko rumene in nasmešek na usta ne zato da bi ga zaigrali temveč- ker smo usmerjeni v pozitivno, v lepo in v ognjeno lepoto prelivajočega se življenja.