Zdaj berem kako je doživljala Miranda. Gre za ta grozen prepad med banalnim in umetniškim ko sama hodim po ljubljani vcasih se počutiš res sam najprej se odločiš, da si boš izoblikoval osebnost da želiš biti dober da hočes imeti svoje mnenje...
poli pa naletis na ogromno ljudi, ki niti ne razmišlja ta grozna banalnost popolnoma se strinjam z Mirando če želiš biti umetnik se moras odreči vsem plehkim revijam in ne smes kar u tri krasne se butnit pred teve da te nafilajo...vse kar vidim je en grozen kup nafilanih ljudi ...s temi resničnostnimi šovi nekateri z lahkoto prenašajo to...velikokrat grem s takšnimi na kavo isti so kot tist oduren ameriski resničnostni šov kjer se na ekranu pojavi taksen velik napihnjen ogaben napis in te praktično vrže po tleh...tako da po mojem je edina zdrava logika v tem da se čisto izoliraš. Vedno me je bilo groza da če bom gledala taksne neumnosti, da bom ratala taksna. No tako sem si nekako ustvarila svoj pogled in lasten okus...seveda je zdaj velik problem, da ni ničemur podoben...sploh nihče te ne razume, vsi grejo s tokom...in sploh ne vejo kaj si mislijo. To je zelo pomembno ne vejo, kaj mislijo ne dojemajo, da razmišljajo...
Razmišljala sem zakaj mi je toliko do tega "nesmiselnega ročnega dela" zakaj se tako sprostim...sedimo v taksnem prijetnem prostorcku in ce pogledas skozi okno je zunaj cesta ljudje divjajo naprej...nikoli ne gledam čez okno edino kar sem zares naredila ko sem šla na cigaret je bilo, da sem pogledala od zunaj notri, -ljudje sivajo:_)))
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar