sreda, 11. avgust 2010

O realističnemu človeku

Nasplošno ne verjamem, da bi bil popolni realist zmožen doseči neko stvar oz. biti uspešen v življenju. Ni vse v tem, da vidimo kako je relano stanje kakšne so realne možnosti, kaj je realno in kaj na žalost ni- čeprav noro hrepenimo po tem. Razmišljanje realistov me žalosti. Sama nisem realna nočem biti realna in si ne bom prizadevala da bi bila realna- ne maram:( Verjamem, da je pomembno, zelo zelo da sanjamo in da brez tistih sanj ki ne temeljijo na nobeni logiki NI NIČESAR, ničesar kar bi se lahko izpolnjevalo vesolju ne vračamo tistega kar je bilo na začetku ugrajeno v nas,- prvinske želje in zato ne moremo dobiti. Vedno je bil nekako hud udarec zame- bodi realistična. Če mi je kdo to rekel se mi je vse sesulo. Sedaj pa vem da je pomembno da vsak človek spozna kaj so njegove potrebe, kaj ga osrečuje za kaj je namenjen v življenju in si upa verjeti in verjame da je to uresničlijvo!!

Ni komentarjev:

Objavite komentar